Tudi v šolstvu smo večkrat naleteli na otroke, ki so pretirano čustveni, z burnimi odzivi ali celo izpadi agresije in druge oblike čustvenih težav.

Dobro vprašanje, ki si ga moramo vsi postaviti je sledeče.. je s »problematičnim«, »trmastim«, uporniškim otrokom, ki ne uboga ali pa nenehno joče, res nekaj narobe.. ali je narobe z nami, da ne znamo postopati na pravilen način..?

Strogost, kruta disciplina imata žal nasproten učinek.

Kot učiteljica sem v šolah in vrtcih večkrat opazila neznanje in nepravilno postopanje do otrok z »neprimernim« vedenjem. V sistemu se premalo poudarja razvoj čustvene inteligence, medosebnih odnosov in za življenje pomembne vsebine.

Še vedno prevladuje ortodoksno sledenje pravilom ter slaba prilagodljivost  na trenutne situacije.

Kako torej otroku postaviti meje?

Najprej jih moramo naučiti prepoznavanja, soočanja in procesiranja čustev.

Najbolj učinkovit način za otroke, ki so bolj »zahtevni« je, da uporabimo obratno psihologijo in jih vodimo skozi humor ter igro.

Starši me največkrat vprašajo kako naj umirijo svojega otroka.

Problem umirjanja je, da mu nevede zgolj preusmerimo pozornost, samo da »da mir«. S tem pa otrok čustva potlači, in tako izbruhnejo pozneje kje drugje (naj bo to skozi bolezen, težave v šoli ali druge čustvene težave).

Pogosti čustveni izbruhi so pogosto posledica potlačevanja,  nepravilnega izražanja čustev in njihovega procesiranja.

V kolikor vaš otrok doživlja čustveno stisko si lahko več preberete tukaj: https://kimbrce.com/lanin-notranji-svet/